Novice

kritike in recenzije

[LITERATURA: tuje] Recenzija romana: Siobhan Dowd – Barjanski otrok

Koridor, 5. januar 2015 ― Založba: Zala Leto izdaje: 2014 Prevod: Tina Mahkota Siobhan Dowd je angleška pisateljica irskega rodu s kratko, a efektivno pisateljsko kariero in pestrim življenjem, posvečenim humanitarnosti, ki se je prehitro končalo. Borila se je za pravice marginalnih skupin, pisala pa predvsem za odraščajoče otroke, torej mladino v vseh smislih, in si prizadevala za porast mladih bralcev, kajti »Če zna otrok brati, zna misliti, in če zna otrok misliti, je svoboden.« Barjanski otrok je dvojna zgodba, združena v življenje ene osebe – brihtnega Fergusa s Severne Irske na začetku osemdesetih let. Je zgodba, ki jo pripoveduje sredi barja po naključju najdeno truplo deklice Mel izpred dva tisoč let in njen duh, ki svojo razlago o žrtvovanju pripoveduje v Fergusovih sanjah. Hkrati je zgodba Fergusove sedanjosti, ki doživlja svojo verzijo nepotrebnega žrtvovanja prek starejšega brata Joeja, ki v zaporu s stradanjem gladovno stavka, da bi si pri neizprosni Margaret Thatcher skupaj z ostalimi politični zaporniki izborili razlikovanje od ostalih zapornikov. Fergusov problem je torej Melino truplo, za katero kasneje poskrbi arheologinja s prikupno najstniško hčerko Coro, poleg tega pa še stradajoči brat in preostanek družine, ki se doma v nemoči trudi ugotoviti, kako rešiti Joeja, hkrati pa se bori za svoje preživetje in skuša najti način, kako bivati pod isto streho. Končno predstavlja skrb tudi Fergusova prihodnost, saj želi postati zdravnik, za kar potrebuje dovolj dobro maturitetno spričevalo, in seveda Fergusovo okolje samo, ki je tako ali tako en sam velik razkol. Severno Irsko so v osemdestih namreč zajeli hudi politični nemiri in terorizem kot posledica spora med irskimi unionisti in republikanci, ki so problem britanske okupacije reševali vsak po svoje in eden proti drugemu, posledica česar so bile nepotrebne smrti in opustošenje, ki je mladim jemalo prihodnost. Fergusu edini izhod iz poplave pritiskov zagotavlja tek po bližnjem hribovju, ki pa se izkaže za navado, ki jo Jo

Najpreprostejši jezik na svetu

Pogledi, 5. januar 2015 ― »Vzel sem dopust in se za dva tedna umaknil dokončevat roman,« v kolumni za siol.net piše Miha Mazzini. »Ko sem spet pogledal na Facebook, je bila ena najbolj posredovanih vsebin poročilo režiserke Ivane Djilas z naslovom Zgodba o neuspehu, v katerem poroča o tem, kako sta s partnerjem kupila velik nov avto in čudovito hišo. Zdaj pa nimata denarja za bencin in nepremičninsko posojilo komaj odplačujeta.
Hwayi : Gwimuleul Samkin Ahyi [Hwayi: A Monster Boy] (2013)

Hwayi : Gwimuleul Samkin Ahyi [Hwayi: A Monster Boy] (2013)

Filmski kotiček, 4. januar 2015 ― Slovenski naslov: Ni naslovaDrugi naslovi: Hwayi: A Monster BoyDržava: J. KorejaLeto: 2013Žanri: Akcija, TrilerDolžina: 126' ,  ImdbRežija: Jang Joon-HwanScenarij: Park Joo-SukIgrajo: Kim Yun-Seok, Yeo Jin-Goo, Cho Jin-Woong, Jang Hyun-Sung, Kim Sung-Kyun, Park Hae-Jun, Im Ji-Eun, Lee Geung-Young, Seo Young-Hwa, Moon Sung-Geun, Kim Young-Min, Nam Ji-Hyun Hwayi: A Monster Boy je pred premiero bil eden izmed najresnejših kandidatov za največjo južnokorejsko uspešnico leta 2013, ki so ga poleg domačih filmskih navdušencev nestrpno pričakovali številni filmofili iz vseh koncev sveta. Glavni krivec za nastanek pozitivne klime je v prvi vrsti bilo ime človeka na režiserskem stolčku; Jang Joon-Hwan, ki nas je pred dobrim desetletjem navdušil s svojo debitantsko stvaritvijo, komično fantazijsko dramo Save the Green Planet! (Jigureul jikyeora!, 2003), se je po desetletnem počitku odločil posneti svoj drugi film. Hwayi je na letnem nivoju dosegel 25. rezultat na kino-blagajnah, kar nedvomno dokazuje, da izdelku ni uspelo prepričati širokih množic, samo soliden finančni izkupiček pa je za producente glede na visoka zastavljena pričakovanja nedvomno bil precejšnje razočaranje.  Joon-Hwan Jang tokrat ni snemal po lastnem scenariju, ampak je na veliko platno prenesel zgodbo povsem neznanega scenarista Park Joo-Suka, ki je zgrajena okoli 17-letnega fanta, ki odrašča v zelo neobičajnem družinskem okolju. Hwayi namreč ima kar pet očetov in eno mamico, vsi skupaj pa živijo na odmaknjeni kmetiji, na kateri vzgajajo cvetje za prodajo. Posel s cvetjem je samo paravan za razvpito kriminalno skupino, ki se že vrsto let uspešno izmika roki pravice in za različne naročnike opravlja različne umazane posle; vse od oboroženih ropov, do ugrabitev in likvidacij. Gledalci že v samem uvodu izvemo, da nihče izmed Hwayijevih petih očetov ni njegov biološki oče. 15 let nazaj je skupina izvedla ugrabitev, ki se je povsem ponesrečila: med prevzemom odkupnine je v dogajanje posegla policija in ugra

[GLASBA: tuje] Predzadnje kratkice nerecenziranih, a relevantnih izidov preteklega leta:

Koridor, 4. januar 2015 ― Aphex Twin – Syro: + Nekoga, ki živi v bančnem trezorju, se fura v trgovino s tankom in dela takšno glasbo, kot jo dela Aphex Twin, je malo nesmiselno predstavljati z običajnimi pridevniki in samostalniki. Podobno velja za njegova dela. Glasba je analogija takšnega stila življenja, urejena v zapleten stvarek, ki odseva očiten genij za enigmo Aphexa. Syro je emotivno presenetljiv, hladno geometričen, globoko subtilen, predvsem pa album, ki se stopnjuje in ob vsakem poslušanju narašča. T. K. https://www.youtube.com/watch?v=RUAJ8KLGqis (skladba »minipops 67 [120.2][source field mix] «) Trostopenjska lestvica: +, o, -

[FILM/TV: tuje] Totedenska kratkica o izbranem filmu: Pravičnik / The Equalizer (rež. Antoine Fuqua, 2014): +

Koridor, 4. januar 2015 ― IMDb: http://www.imdb.com/title/tt0455944/ Rotten Tomatoes: http://www.rottentomatoes.com/m/the_equalizer_2013 V poplavi akcijskih filmov z megalomanskimi posebnimi učinki se včasih znajdejo tudi bolj minimalistični – in eden izmed njih je tudi Pravičnik. V njem protagonista Roberta McCalla upodobi vedno odlični Denzel Washington, ki je hladnokrven, osredotočen in odločen na svoji misiji iskanja pravice za mlado Teri (prepričljivo mladostniško ranljiva Chloë Grace Moretz), ki je padla v roke gangsterjem. Režiser posebno pozornost posveti izjemno iznajdljivim načinom ubijanja (Robert recimo niti enkrat ne uporabi navadne pištole), scenaristične malenkosti, kot sta McCallova obsesivno-kompulzivna motnja ter branje klasik s seznama prezgodaj preminule žene (pri čemer se v zgodbo prelepo vklopi Hemingwayev roman Starec in morje), pa so dodatki za sladokusce. Škoda je le to, da so gangsterji spet popolnoma konvencialno Rusi, v vseh ostalih pogledih pa je Pravičnik poseben, zadovoljiv akcijski triler. Veronika Šoster

[FILM/TV: tuje] Recenzija filma Medzvezdje (Interstellar)

Koridor, 2. januar 2015 ― Režija: Christopher Nolan Igralska zasedba: Matthew McConaughey, Anne Hathaway, Jessica Chastain Datum izida: 6. november 2014 (Slovenija) Christopher Nolan se je v tretjem tisočletju zelo hitro uveljavil kot eden najboljših režiserjev. Meditativno umirjenost, značilno za evropske filme, in hladno logiko, lastno predvsem njemu samemu, je znal od nekdaj brezhibno spojiti z vročično neučakanostjo in hitrim tempom filmov v poletnih mesecih. Ta pristop je uporabil tako v trilogiji o Batmanu kot v filmu Izvor, njegov najnovejši film pa ni v osnovi nič drugačen, le da gre še dlje. Medzvezdje ni najboljši film vseh časov, kot tudi ni pretenciozen eksperiment, namenjen predvsem najbolj fanatičnim privržencem tega britanskega režiserja: resnica bržda leži nekje vmes. Pri svojem drugem znanstvenofantastičnem filmu je želel iz prelomnih izdelkov tega žanra (med drugim iz Vesoljske odiseje Stanleyja Kubricka, Solarisa Andreja Tarkovskega, Sončne svetlobe Dannyja Boyla in Gravitacije Alfonsa Cuaróna) izluščiti najboljše. Pri tem je lastno genialnost prignal do skrajnosti, a s tem neizogibno razkril tudi svoje slabosti. V nekoliko distopični, a najbrž bližnji prihodnosti smo nazadovali v bliskovito propadajočo agrarno družbo. Cooperju (Matthew McConaughey), bivšemu pilotu NASE, vloga kmetovalca seveda ne diši. Ko se nenadoma znajde med peščico posameznikov, pripravljenih za rešitev človeštva narediti prav toliko kot on, se skrajno pomembne naloge, ki mu je v tem načrtu dodeljena, morda celo malce razveseli: pilotirati mora vesoljsko plovilo Endurance in s posadko obiskati tri nove planete, ki so nam zaradi priročne črvine, domnevne stvaritve zunajzemeljskih bitij, nenadoma dostopni in morda tudi naseljivi. Osnovni koncept se seveda neprestano nadgrajuje, s tem pa prihaja do številnih preobratov, tako da v zadnjih tridesetih minutah tega skoraj triurnega filma le še izmučeno zremo predse in se sprašujemo, ali pripovedi še zmeraj sledimo v celoti. Medzvezdje se ponaša z br

Iz oči v oči

Pogledi, 2. januar 2015 ― Kdor ob Marku Dergancu pomisli samo na Butnskalo ali dovtipe, ki si jih je v TV-oglasih za loterijo izmenjeval z Rozo, zgreši bistvo. Tudi njegovemu dopisovalcu, Zlatku Zajcu, bi pridevnik Zakladko pritkanili le oni, ki jim pogled nikdar ne splava onkraj okvira televizije. Seveda je v teh konfekcijskih etiketah nekaj resnice, toda njuna pisma razkrivajo širše razsežnosti njunih mnogoterih talentov: Zajc se v njih riše kot človek zemlje in drobnih užitkov, Derganc kot iskalec globljih uvidov nebesnega prostranstva – v vseh pomenih vseh besed.

The Drop (2014)

Filmski kotiček, 1. januar 2015 ― Slovenski naslov: Ni naslovaDržava: ZDALeto: 2014Žanri: Krimi, DramaDolžina: 106' ,  ImdbRežija: Michaël R. RoskamScenarij: Dennis LehaneIgrajo: Tom Hardy, Noomi Rapace, James Gandolfini, Matthias Schoenaerts, John Ortiz, Michael Aronov Nekateri  ugledni avtorji po uveljavitvi na domačem terenu vztrajno zavračajo klice iz Hollywooda, drugi spet brez obotavljanja izkoristijo ponujeno priložnost in svojo srečo preskusijo v tovarni sanj. Eni se nikakor ne znajo prilagoditi novim, specifičnim pravilom igre in po nekaj slabih filmih razočarano ugotavljajo, da so svojo kariero pripeljali v slepo ulico, drugi pa se dokaj dobro prilagodijo novemu ustvarjalnemu okolju. Belgijski režiser  Michaël R. Roskam je eden tistih, ki po odmevnem prvencu Volovska glava (Rundskop, 2011) ni predolgo razmišljal o tem, kje bo nadaljeval kariero. Odločitev je bila toliko lažja, ko je na njegovi mizi končal scenarij, ki ga je podpisal Dennis Lehane, ugledni pisec, avtor odmevnih knjižnih uspešnic, po katerih so posneli velike hite kot so Skrivnostna reka,  Zbogom, punčka in Zlovešči otok. Lehane je sodeloval tudi pri nekaterih odličnih televizijskih projektih (Skrivna naveza, Imperij pregrehe) in to so vsekakor reference, ki bi vsakega nadebudnega režiserja navdale z optimizmom. Scenarij je razvit iz Lehanove kratke zgodbe Animal Rescue, ki je sprva bila načrtovana kot roman, a na koncu je iz kratke zgodbe nastal pisateljev prvi scenarij za celovečerni film. Zgodba je postavljena v Brooklyn, najgosteje naseljeno newyorško mestno okrožje in primarno okolje delavskega razreda, v katerem živi  okoli dva in pol milijona ljudi. Med številnimi lokali stoji tudi Marvov bar, v katerem kot točaj že vrsto let dela Bob Saginowski (Tom Hardy). Papirnati lastnik bara je njegov sorodnik Marv (James Gandolfini), ki se je pred časom zapletel v posle s čečensko mafijo. Zaradi te nepremišljenosti je na koncu ostal brez lokala in čeprav nad vhodom še vedno stoji napis Marvov bar, on je samo človek, ki za
še novic